Sikavipe ando Vršco

Vršco si foro savo si čhutino pe agora katar e plain ando Vršco, po agor katar e telalni Panonijaki, paše  rumunikani vela, thaj pire džude trajova, bare vošeja, bare  rezova, kulturako barvalipeja, si jekh katar majšukar e forurja.

Ande dumutnipe ramome si,  kaj  sar e cara bijando si ande tunjariko praistorijako. Majanglune  lila save ramon pale gadava foro si andar o paleolito. Ande but arheološke lila ramol kaj foro  sas kote vi ande maripa vi kana sas lačhi vrjama. Sas tale but thagarja, care pe jekh riga teljarenas piro trajo a pe aver riga merenas, jekh pale avreste avenas averčhande manuša (Kimerci, Kelti, Dačani, Rimljani, Sarmati...).

Angluno  lil ande savo ramol pale Vršco si katar anglunipe 14. veko – lil ramosarda jekh rašaj pale ungurosko thagar Parno IV. Manuša ande kaja vrjama ćerenas bući pe phuv, vinogrado thaj e zanaturja. Po anav forosko, sar vi aver toponimurja, gndilpe kaj ando Vršco bešle majanglal dasa.

Ande gadaja vrjama ćerdilo vi barhesko kher, savo lija sama po foro katar e xoraxane. Kova so ačhilo katar barhesko kher, si e kula savi vi ađes ačhel po agor plainako. E  Vrščaja phenen kaj trajin ando foro tale Kula.

  Po agor katar 14. thaj po teljaripe 15. veko Vršco pelo tale xoraxano thagaripe ande savo sas dži ke 1716. berš kana sas tale  austrijsko dvoro. Bi phanglo sas katar poćinipe savo musaj te delpe e foroske plemićen, ažutipe savo dija o Bečo ćerda te zuravelpe e privreda.

 Ande kaja vrjama Vršco sas ande nevo tamiško Banato kasko bešipe sas ando Temišvaro, a ande 1720. berš sas centro katar Vršačko distrikto - srezo katar  72 care. Katar kava berš teljarelpe te bešavenpe e Nemcurja, a ando  Vršco barjon duj opštine: Dasikani thaj Nemačko Vršco, saven sas pire knezurja. Khajda avilo dži ke lengo jekhipe 1794. berš.

Ande aver veko ando Vršco ćerenpe e škole, sar e građansko škola, realno gimnazija, agrikulturikani  e škola pale sikamne, vuči škola pale čheja, e bogoslovija thaj aver škole. Ande 19. veko ande  Vršco sas e lilarni, thaj e štamparija a katar Jekto maškarthemutno rato andar leste inkljiste pe dešemiljende lila pe trin čhibja. Vazdino si vi muzejo (1897. berš) kasko ažutipe dija o Felikso Mileker, pindžardo istoričaro thaj arheologo.

Ađes ande muzejo si prikal 200000 lila, godolastar šaj te čholpe pe rig majbarvale kulturake ćhera ande Vojvodina. E lila ande muzejo si importantne godolastar kaj ande lende ramol sa so si phanglo  pale trajo manušenglo save sas andar gadava foro katar dumutnipe-dži ađes.

Forosko lilarno ćher vazdino si 1886. berš. Ande leste si baro fondo purane thaj jekhutne lila  (paše 5000 lila) thaj paše  20000 kompleturja katar e periodike, sar vi fondurja pe nemačko čhib, ungurako čhib, rumunsko čhib, anglikano, rusko thaj francusko čhib.

Vršco dija dasikane kulturaće pilturja sar o Nikola Nešković (ikonako lekhardo), o  Nedeljko Popović-Šerban, o Pajo Jovanović, evropaki opersko đilabarni e Sultana Cijuk, dades katar e dasikani drama o  Jovano Sterija Popović, majpindžardo thaj majimportantno čhavo kale foresko,godolastar kafa foro akharelpe vi Sterijino foro, lilarno o  Vasko Popa, arhitekto o  Dragiša Brašovan, političaro o  Svetozaro Miletić, o Lazo Nančić – lilarno thaj političaro...

Ađes si Vršco, sar ramol ande jekh demografikano arakhipe, majšukar foro trajo ande Srbija. Kova so šaj te phenelpe pale kava foro si: foro ande savo trajin e studenturja, pilturja, molarne, lilarne,  Te boldas amen palpale, ande leste naj  khandž averčhande: ođi forosko andar e vrjama kana  trajilas o Sterija šaj te dićhelpe vi ađes. Sajekh so sas e migracije vi maj anglal sar vi akana, puhro ođi lija les ande peste thaj khajda šaj te pindžarelpe maškar aver forurja.

Majpurane dasikane škole ande mesmerigako  Banato vazdine si po agor 17. veko ande namastirja  Mesić (paše  Vršco) thaj po anglunipe katar o 18. veko (Vladimirovco 1703. berš,  thaj  ande  Palanka – po  Dunavo 1703. berš).

Ando Vršco katar  1727. berš sas putardi nemačko  sikamni škola, vazdini paše Katoličko khanđiri ađes. Pale dasikani škola ande Vršco ramol ande lila katar e bešavni savi sas po Karlovačko saboro andar  1769. berš. Phenen kaj vazdine e škola biš berš anglal, godolastar kaj katar  1751. ando Vršco si  bešipe pale rašaja.

„ E školaki uredba pale bešipe katar e  nemačke škole” sas  lil  savo dija e  Ilirsko Dvorsko Deputacija te 1784. berš ramol sar musaj te putarenpe dasikane thaj e rumunske škole ande Temišvarsko Banato kaj si pravoslavne khanđirja te putren dasikane škole. Dasikane episkopurja musaj te bičhalen ando Bečo pe sikavipe terne manušen save avena sikavne.

Ohtovardeš berš  18. veko ande Banato sas  218 dasikane škole thaj gadići sikavne save gatisarde e škola ando Temišvaro ke nadzorniko  Teodoro Janković-Mirijevski.

Andar o lil Eparhijsko konzili andar 1796. berš šaj te dićhelpe kaj ando Vršco sas vi aver škole pale rašaja paše Uspensko khanđiri.  Ande gadaja vrjama po angluno than ande eparhija Banatoske  avel episkopo Josifo Jovanović - Šakabenta savo vazda ando Vršco e  Gramatikani škola 1790. berš. Vršačko  Gramatikani škola sas ando niveli cikne školake (sar e gimnazija savi naj gatisardi); vazdini sar vi aver gimnazije ande Ugarsko, sas e gimnazija ando Karlovco, savi si putardi berš đes majpalal, majpindžardi škola ke Dasa ande Južno Ugarsko ande gadaja vrjama.

Kana vazdine Dasikane/rumunsko  klirikalno sikavipe 1822. berš ando Vršco sas importantno pale rašaja andar dasikane thaj rumunske khanđirja. E škola sas po niveli vuče škole thaj ćerda pe duj čhiba. Ando Vršco po agor 18. veko sas vi grčko thaj jevrejsko škola, savi majpalal ćerelas bući ande Rektorato pale nemačko sikamni škola kote ćerenas duj sikamne.

Ande berš 1851. Thagaresko ministarstvo pale sikavipe anda o lil te ande Vršco vazdelpe Podrealka (teluni realka katar e duj razredurja), ande savi sikljonas sikamne pale aver strukovne škole, majanglal pale kole save kamenas te džan majdur ande vršačko Sikamni škola.

Kova so sas majiportantno ando Vrsco ande koja vrjama si kana putajli sikamni škola (29. novembri 1852. ando si lil pale lako putaripe, a Škola teljarda te ćerel bući 1854. berš). Alav e školako sas: Deutsche  katholische Lehrerbildungsanstalt (Nemačko katolikano ćher pale sikavipe sikavipengo) numaj- sar akhardenpe ande koja vrjama e škole - Preparandija. Thagarune dekretova katar 27. decembro 1860. berš čhinado si Dasikano vojvodstvo thaj Tamiško Banato thaj dino si ande thagaripe ande Ugarska, kana  si sasto politikano-administrativno aparato katar o Dasikano Vojvodstvo meklo thaj dino ande Ugarska, so majdur ćerelaspe khajda, te ande jekhutni Ugarska ćerelpe jekh nacija pe ungriko čhib. Godolastar e Nemačko sikamni škola nakhli katar Vršco –nemačko than, ande Segedino kaj  sikamne trubuje te sićon ungriko čhib. E škola nakhli ande Sikamni škola savi sas putardi kote. Kava sas agor katar e Nemačko sikamne školako - 1870. berš.

Ande kaja vrjama ando Vršco sas  Muzičko škola (putardi 1862. berš), putardo si zabavište pale čhavora save si Njamcurja ande  1870. berš – akhardolas Frebelovo zabavište, Realno gimnazija sas čhutini ande Građansko škola. Ande berš 1884. forosko magistrato vazda nevi škola pale nemačko, savjasa si ande jekh škola vi Građansko škola – prdal katar e Katoličko khanđiri.

Ande 19. veko, ande Vršco trajisarde prdal 20 000 manuša thaj majbut e nacije (Dasa, Njamcurja, Ungurja, Rumunurja, Slovakurja, Rusinurja,  Jevrejurja, Roma...). Po agor kale vekosko Njamcurja, Ungurja, Dasa, Rumunurja thaj aver sas len kale škole: Realno muršikani škola, Škola pale čheja šovtoklasoski škola, Štartoklasoski vuči čhejengi škola, trin zabavišturja, jekh  muzičko škola pale lauta thaj flauta thaj duj  privatne škole pale čhejengo sićope, Poftorno škola, škola pale  agrikultura thaj Trgovačko-zanatsko škola.

Sikamni škola boldini si Vršoske 1920. berš. Ćerdi si katar o sikamnengo kurso pale sikamne save boldinepe andar o Jekto maškarthemutno rato thaj putardo si majanglal ande Baro Bečkereko, a ande gadava berš čhutini si ando Vršco. Ande late džanas sa manuša andar o Banato thaj Podunavsko than.

Sikavipe sas trin berš a katar 1929. berš lundžardo si sikavipe pe pandž berš, thaj khajda  dži 1941. berš, a katar 1954. berš nakhli pe pandž berš. Katar 1933. berš  e Konvencija pale minoritane škole ando Banato, ramosarda o  ministro katar e  avrjalutne buća ande Jugoslavija thaj Rumunija ande kaja škola gatisarde vi e sikamne pe rumunsko čhib. Katar 1949. berš ande Škola putardo si vi klaso pale vinaja.

Pedagoško akademija ”Živa Jovanović” putardi si 1973. berš  kana si andi Odluka katar e Skupština Pokrajinaki. Kava sas jekhutni vuči sikamni škola ande savi džalaspe šov berš pe duj niveli: angluno niveli sas katar štar berš a dujto katar duj berš. Ande late sikavenas e sikamne. Ande berš 1993. Pedagoško akademija nakhli ande Vuči škola pale sikavipe vinajengo, a akreditacija lija 2007. berš sar Vuči škola pale strukovno sikavipe pale sikavipe vinajengo.

E sikamne pe Vuči škola

Pe Vuči strukovno škola pale sikavipe vinajengo ande Vršco ande sa jekh berš sićol maškar 300 thaj 400 sikamne. Kate si majbut čheja, numaj si vi čhave save kamen te ćeren bići sar vinaja. Sikamne si andar o Vršco thaj katar e forurja paše, numaj si vi kola save  avile dadural. Paše sikamne andar e Srbija, ande sa jekh berš aven vi andar e Rumunija.

Sar anel e nevi vrjama ande pedagogija, katar e sikamne ažućarelpe te korkoro sićon pale štar berš dži kaj si kote. Sikamnen sikaven te pire gndurja šaj buljaren sar vi emocionalno vazdipe. Paša sikavipe savo si len ande škola šaj te ćeren vi ande aver sikavipa save si pe Vuči škola. Khajda e sikamne šaj te aven članurja ande rodimaske timurja.

E sikamne sićon te buljaren sikavipe ande artikano thaj kreativno bući khajda kaj đilaben ando horo thaj orkestro sar vi ande dramsko thaj artikani sekcija. Kova so sićile šaj te sikaven pe Školake bare đesa. Paše ketane izložbe ande škola ćerelpe vi dramske ćhelipa. Sikamne korkoro ćeren rekvizite thaj e lutke pale ćhelipe thaj ćhelen angle čhavora kaj si len e praksa. Paše kava sikamne ćeren vi aver buća sar  kaj si maškar Vuči škola thaj e škola pale majcikne čhavora ande foro thaj ande sa jekh berš angle Kulunda e cikne čhavoren den ćhelimata thaj aver so korkoro ćerde ande škola.

Majlačhe sikamnen, Vuči škola del prezento pale majlačhe ćerde buća katar e psihologija, pedagogija thaj artikano bući. Vuči škola ande sa jekh berš ćerel o takmičenje pale kola save majlačhe džanen te vakaren. Kote studenturja vakaren kova so gndin pale majaverčhante e trajoske kotora.  Pe Vuči strukovno škola pale sikavipe vinajengo ande Vršco pindžardo si vi parlamento studentengo, kaske losarde studenturja ćeren ando Veće thaj školako Saveto ande save šaj te inkalen piro gndo pale kova so si importantno pale Vuči škola.

Ambijento

Paše forosko parko, Vuči sikamni škola si čhutini ande nevi zgrada ande savi šaj te lačhe sićolpe. Paše 6 bešarne ande save sićolpe thaj paše jekh lačhe lačhardo kabineto pale informatika, e škola si vi duj amfiteatrurja ande save si 100 thaj 200 thana, kaj sićolpe e sikavenca save aven andar e aver thana te sikaven e studenton. Ande škola si vi e sportsko sala sar vi o sportsko than pale fizikano sikavipe. Dikhipe e studentonenca šaj te avel vi ande katedra. Vrjama pale danfo, studenturja šaj te loćaren peske ando klubo.

 E studenturja šaj te pale sikavipe džan vi ande lilarni ande savi si paše 27.000 lila thaj  120 avečhande strukovno časopisurja sar vi  6.100 lila pe rumunsko čhib. Ande lilarni si interneto sar vi legaturja katar o Milano Pražić thaj o Mihailo Palov.

Legato katar o  Milano Pražić – Biš berš dakanara mulo o magistro pale lilaripe o Milano Pražić, ande   2000. berš dine si leske lila e studentonenge te sićon andar lende godolastar kaj si barvali e lilenca pale čhavrikano lilaripe. E lila Milanoske  arakhle piro than kote kaj si majimportantne : ande Lilarni kaj ketane bešen studenturja andar e Vuči škola thaj studenturja save sićon pe Sikavimasko fakulteti. Lila si losarde thaj ačhen sar Legato katar o Milano Pražić.

E bešarni –legato pale o Mihailo Palov ande Vuči škola  džalas vi vo kana nakhla drom katar o sikavno prikal o profesoro dži ko šerutno, ađes si ande kabineto pale pedagogija, psihologija thaj e metodika. Pe but importantno than kana si pučipe pale sićope ande nakhlo veko. Ande bešarni si paše trin milje lila andar leski lilarni sar vi e sertifikaturja save leski familija dija e školake 2006. berš.  

Ande sa jekh đes e škola si pherdi e studentonenge krlenca andar e bešarne kaj džal sikavipe, numaj ande lilarni kaj studenturja ramon, numaj si po interneto kaj roden kova so si lenge importantno te araćhen pale piro seminarsko lilaripe. 

E naučno–strukovno kotor

E naučno – strukovno kotor ande Vuči strukovno sikavipe pale vinaja ande Vršco ćerel:

·         Ćerel  rotale sinije pe save vorbilpe

•  Lilaripe

• Bući ande projekturja

• Sikavipe studentonengo katar pindžarde manuša andar e kotora sar  e nauka thaj artistikano kotor.

Vuči škola pale strukovno sikavipe vinajengo ande Vršco ćerel ande sa jekh berš rotale sinije pe save vorbilpe pale čhavora save si lačhe ande nesave kotora pe angleškolako thaj terneder školako berš.   Len piro kotor pindžarde manuša sar- pedagogurja, psihologurja, artisturja, vinaja, manuša andar e pedagogikane thaj psihologikane instituturja, univerziteturja, fakulteturja thaj katar e Vuče škole andar amari phu sar vi avrjal.

E vinaja andar e škola len piro kotor pe naučno-strukovno ćidimata ande amari phu sar vi avri.

Ande katedre ćerenpe e kolokvijuma pe save vorbilpe pale importantne kotora vinajenge sar kaj si kotor pale sikavipe thaj edukacia pale čhavora ande  angluni škola.

But importantno kotor ande naučno-sikavimasko bući pe Vuči škola si vi bući ande amare thaj maškarthemnutne projekturja. Losarasa kale:

·         Bući ande Maškarthemutno džanglimasko projekto “PROJECT FOR AN EARLY IDENTIFICATION OF GIFTED PUPILS” – “Angluni identifikacija e čhavoren save loće sićon” ande leste ćerde bući 15 phuvja andar Evropa.

·       Džanglimaske projekturja “Čhavora save loće sićon thaj relevantne manuša”, ćerdo si e Vuče školasa pale strukovno sikavipe vinajengo ande Vršco, Sikavimasko fakulteti andar Beogrado, Filozofsko fakulteti andar Banjaluka thaj andar o  Novi Sad sar vi  Univerziteto "Tibiscus" ando Temišvaro.

·         Maškarthemutne projekturja pale transnacionalne  buća “ Čhavora save loće sićon thaj relevantne manuša ande regiono mesmerigako Banato thaj Tamišo”, poćindo katar Evropaki agencia pale rekonstrukcia. Ando projekto sikavne sas e vinaja thaj sikavne andar e Rumunija thaj Vršco, a sikamne andar o Klužo, Temišvaro, Vršco thaj Beogrado.

·        Akredituime seminarja katar o Ministarstvo pale terne thaj sporto ande Republika Srbija pale strukovno sikavipe vinajengo thaj pale sikavne save ćeren bući e čhavorenca save loće sićon. Dži akana sas 12 seminarja ando Vršco, Pančevo, Nišo, Omoljica, Baro Središte thaj aver.  Sertifikato line dži akana paše 350 sikavne thaj e vinaja.

Lilaripe

E lilaripe ande Vuči škola pale strukovno sikavipe vinajengo ande Vršco inkljisto majbut katar 130 lila ande kotor kale lilarimasko:

1. E monogrfikane  studie

2. E zbornikurja

3. E priručnikurja thaj e  lila andar save sićon e studenturja

Lilaripe šaj te dićhen ande katalogo.

Maškarthemutni bući

Vuči škola pale strukovno sikavipe vinajengo ande Vršco ćerda bilaterane buća e:

·         Univerzitetonenca  “Tibiscus” thaj “De Vest” andar o Temišvaro thaj e Univerzitetonenca“ Vasile Goldiş” thaj  “Aurel Vlaicu” andar o Arado (e Republika Rumunija); 

·        O Filozofsko fakulteti andar e Ljubljana thaj Pedagogikano fakulteti andar o Mariboro (e Slovenija);

·         O Filozofsko fakulteti andar e Banja Luka (e Republika Srpska);

·         O Univerziteto “Cambridge” andar e Engleska;

·         O Instituto pale pedagogikane džanglimata andar o Beogrado;

·         E Sikavimasko fakulteto andar o Beogrado thaj Užice;

·         O Filozofsko fakulteto andar o Novi Sad...

Ketani bući  sa kole  Univerzitetonenca ćerelpe khajda kaj ketane ćeras naučno-strukovno ćidipe ande amari phu numaj avri, khajda kaj ketane las piro kotor ande maškarthemutne projekturja. Ćeras ketane sa kova so si phanglo pale lilaripe, e publikacie sar vi šaipe te aven amende e studenturja avraj sar vi amare studenturja te džan po fakulteto varekaj avri andar e amari phu. Importantno si vi sikavipe andar o kotor sar sikavenpe e vinaja ande aver phuvja.